Stoji pod vrhom Vremščice, na nadmorski višini približno 1000 metrov. Prvič jo omenja Valvasor v opisu župnije Košana v Slavi vojvodine Kranjske (1689), nekaj let pozneje pa tajnik tržaškega škofa Janeza Frančiška Millerja v poročilu o škofovi vizitaciji v košanski župniji (1693). Omenja jo tudi urbar košanske župnije (1727). Pozneje jo je uničila strela ali požar, ki so ga morda nehote povzročili pastirji ali kdo, ki je v njej iskal zavetje.V košanski župnijski kroniki je omenjeno, da so se leta 1908, ob veliki suši, v župniji zaobljubili, da bodo cerkev obnovili, vendar so – verjetno zaradi dveh svetovnih vojn, gospodarskih težav, viharnih sprememb državne pripadnosti teh krajev (Avstro-Ogrska, Italija, Jugoslavija) in po 2. svetovni vojni zaradi komunističnega režima, ki je zatiral vero – to storili šele sto let pozneje, v samostojni Sloveniji. Cerkev je sezidana na ostankih prejšnje cerkve. Iz njih je mogoče sklepati, da je imela v pročelju gotski portal s šilastim lokom, nad pročeljem pa skromno zvončnico z lino za zvon, na južni strani ladje pa dve okenci. Tloris prejšnje cerkve in njene apside kaže, da je bila romanskega tipa: imela je pravokotno ladjo in zaobljeno oltarno vdolbino. Iz ostankov gotskega portala pa je mogoče sklepati, da je prejšnja cerkev dobila končno zunanjo podobo najbrž v prvi polovici 15. stoletja. Domnevno so jo postavili, ker so na Vremščici že v srednjem veku kosili travnike in pasli ovce. Cerkev je bila za te ljudi verski prostor in  pribežališče ob slabem vremenu. Z njo je povezanih več legendarnih poročil v okoliških vaseh. Priprave za obnovo cerkve so se začele leta 2005. Prvi in glavni pobudnik je bil Franc Škrinjar iz Povirja pri Divači, podprl ga je takratni košanski župnik Vid Premrl ter mnogi prebivalci Košanske doline, več krajev na Krasu in v Brkinih. Pri izdelavi načrta sta sodelovala umetnostni zgodovinar dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU v Ljubljani in Božidar Premrl, strokovnjak za zgodovino kraškega kamnoseštva, prav tako iz Ljubljane. Temeljni kamen je leta 2006 blagoslovil košanski župnik Zdenko Štrukelj. Pri gradnji so pomagali košanski gasilci, ki so pod vodstvom Jožeta Morela vozili na Vremščico gradbeni material. V obnovljeno cerkev so vzidali več kamnitih elementov iz opuščenih hiš v Košanski dolini. Pročelje z zvončnico je postavilo kamnoseštvo Tavčar iz Povirja, kiparski in kamnoseški okraski z verzi pa so delo župnika Vida Premrla, ki je takrat že postal župnik v brkinskem Slivju. Umetelni friz nad portalom je izdelalo podjetje Marmor iz Sežane. V friz je vklesan napis z akrostihom in kronogramom: če povežemo povečane črke, dobimo ime zavetnika cerke URBAN; če seštejemo vrednost povečanih rimskih številk, pa letnico 2008. Na levi strani pročelja je v ločno sklenjeni niši majhna kapelica, v kateri je reliefno upodobljena Kalvarija, izklesana iz kamna prejšnje cerkve. Na desni strani portala je kiparsko izdelana »škrabica« z datumom 20. 7. 2007, ki je zapisan z rimskimi številkami. Na kamnu so upodobljeni papeški trojni križ, tiara in roka, ki jo sv. Urban podaja roki romarja, prispevšemu na Vremščico, ter nagovor v verzih. Masiven kamen, vzidan nad portal, ima obliko okrasne rozete, na njegovih vogalih pa so izklesane štiri krilate angelske glavice, mednje je vdelan kamnit križ in v sredini Jezosov monogram IHS. Nad pročeljem se dviga zvončnica, plošča v njenem podstavku ima vklesano letnico 20 + 08. V zatrepu zvončnice sta dve angelski glavi. Na vrhu zvončnice stoji kiparsko izdelano razpelo. Zvon z napisom in letnico je izdelala livarna Omco Feniks v Žalcu. Streha je trikapna in pokrita z rdečo opečno kritino. Tudi cerkvena notranjost je kamnoseško okrašena s prvinami in napisi, ki so delo Vida Premrla. Marmornati oltar, obrnjen proti vernikom, je po načrtu arhitekta Matjaža Megliča iz Loma pri Tržiču na Gorenjskem izdelalo kamnoseško podjetje Vojka Možine iz Sela na Vipavskem. Cerkev sta likovno opremila rezbar Branko Vegelj iz Petkovca v Rovtah ter rezbar in restavrator Miha Legan iz Žužemberka na Dolenjskem. Tlak je iz svetlejšega in temnejšega repenskega apnenca. Obnovljeno cerkev je blagoslovil koprski pomožni škof monsinjor dr. Jurij Bizjak 24. maja 2009. Jeseni leta 2011 so cerkvi prizidali zavetišče sv. Frančiška, ki je namenjeno pastirjem in gornikom ob slabem vremenu. Cerkev pa je posvečena papežu Urbanu I., ki goduje 19. maja. Rodil se je v 2. stoletju po Kristusu, umrl je najbrž 19. maja 230 v Rimu. Varuje pred mrazom, hudo uro, strelo in pijanostjo, sa je tudi varuh vinogradov, zato ga posebno častijo v vinorodnih krajih. Z njim so povezani mnogi vremenski pregovori. Na Vremščici cvetijo spomladi divje narcise, ki jih okoličani imenujejo po sv. Urbanu »vrbanščice« ali »vrbanke«. Fotogalerija   Povzeto po: Božidar Premrl: Cerkev na Gori sv. Urbana. Ob blagoslovitvi obnovljene cerkve sv. Urbana na Vremščici 24. maja 2009. Ljubljana: samozaložba, 2009 [doslej najbolj natančna obravnava prejšnje in sedanje cerkve z zgodovinskim in etnološkim gradivom, novimi dognanji, obsežno bibliografijo in fotografijami].   Dr. Marjan Dolganhttps://zupnija-kosana.rkc.si/index.php/content/display/106