Cerkev sv. Ane na Novi Sušici

Je pravilno orientirana (proti vzhodu). Do nje pridemo skozi kamnit porton. Prvič je omenjena leta 1526, sedanja podoba je iz prve polovice 17. stoletja. Leta 1653 so ji, najbrž pod vodstvom dolnjekošanskega zidarskega in kamnoškega mojstra Janeza Severja, prizidali vhodno lopo (»klonico«), ki so jo pozneje podrli. Na njeno mesto so leta 1890 prizidali zvonik. Ladja je pravokotna, prezbiterij se končuje triosminsko. Zvonik, ki stoji pred glavnim vhodom, ima v pritličju tri vhode, skozi katere pridemo do cerkvenih vhodnih vrat. Zadnje nadstropje zvonika se odpira s kamnitimi biforami, pokriva pa ga priramidasta streha. V ladjo vstopimo skozi kamnit portal, ki ima izklesane rastlinske motive. Na prekladi sta vklesana Kristusov monogram in letnica 1630. Napisna plošča nad portalom sporoča, da je dal vhodno lopo postaviti leta 1653 košanski župnik Janez pl. Rampelij. Na obeh straneh zvonika sta okni z vzidanima zgodnjebaročnima kamnitima okvirjema. Okenski okvir na južni steni ima letnico 1794. Cerkveni vogali so okrepljeni s šivanimi robovi. Prezbiterij je banjasto obokan. Veliki stebrni oltar sv. Ane je iz prve polovice 19. stoletja, vendar kaže baročno tradicijo. Tudi stranska oltarja sv. Lucije in sv. Jožefa ob slavoločni steni sta iz 19. stoletja. Kamnit kropilnik pod korom je iz 17. stoletja. Sveta Ana, mati Device Marije in Jezusova stara mati, je priprošnjica za srečen zakon in obdarjenost z otroki, zavetnica mater, vdov, delavk in nekaterih obrtnikov ter priprošnjica za dež, proti neurju in za srečno zadnjo uro. Goduje 26. julija. Prvo nedeljo po tem datumu praznujejo vaščani krajevni praznik, »shuod«.

Fotogalerija

Povzeto po: Dr. Metoda Kemperl, Podružnična cerkev sv. Ane na Novi Sušici. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 77–79, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].

Dr. Marjan Dolgan