Cerkev Sv. Trojice na Čepnu

Verjetno je najstarejša podružnična cerkev v župniji Košana. V bližini cerkve so našli arheološke prazgodovinske najdbe in srednjeveško keramiko, kar pomeni, da naselje že dolgo obstaja. Njegovo burno zgodovino, v kateri so se gospodarji tudi nasilno menjavali in puščali za seboj ruševine in črepinje, potrjuje, kot je ugotovil jezikoslovec dr. Silvo Torkar iz ZRC SAZU v Ljubljani, tudi skriti pomen imena sedanje vasi: kraj črepinj, ki so jih tod našli ali povzročili slovanski prišleki. Sredi 19. stoletja, ko so gradili za avstrijsko cesarstvo strateško najpomembnejšo železniško progo Dunaj–Ljubljana–Trst, so v bližini cerkve pokopavali delavce, ki so se ponesrečili pri gradnji železniških predorov med Košansko dolino in dolino reke Reke.

Na prostoru sedanje cerkve je prvotno stala kapela Sv. Duha. Košanska župnija je bila več stoletij del tržaške škofije, zato ni presenetljivo, da je leta 1261 oltar te kapele posvetil tržaški škof Arlongo di Viscogni. Takrat je najbrž posvetil tudi cerkev, ki je nadomestila kapelo. Valvasor navaja kot leto posvetitve leto 1260, vendar ni pravilno. Cerkev nad Čepnom naj bi bila prvotno namenjena prebivalcem treh vasi košanske župnije: Čepnu, Bujam nad dolino reke Reke in Volčam pod Vremščico. Volčansko cerkev sv. Petra so namrč sezidali šele v letih 1655–1657, cerkev sv. Florijana na Bujah pa v začetku 18. stoletja. Cekev na Čepnu je prvič omenjena leta 1526 kot cerkev Sv. Duha. Jedro stavbe je gotsko, predelali so jo v 17. stoletju, najbrž okrog leta 1630, ko so ji prizidali prezbiterij. Cerkev so prekrili, kot je bilo v navadi na Krasu, s skrilnato streho. Kamnoseške stavbne člene in kropilnik je najbrž izdelala delavnica zidarskega in kamnoseškega mojstra Janeza Severja, ki je takrat delovala v Dolnji Košani, sedežu košanske župnije. Cerkev na Čepnem je v prvi polovici 20. stoletja propadala: vhodna lopa, ki jo domačini imenujejo »klonica«, se je podrla. V začetku 21. stoletja pa so jo začeli popravljati: leta 2000 so obnovili »klonico«, ji naredili novo streho, položili nov tlak in vse zavarovali z železnimi vrati. Leta 2003 so prenovili cerkveno streho in zamenjali kritino. Leta 1890 so vaščani postavili s cerkvenim dovoljenjem sredi vasi kapelico in zvonik, iz katerega se od leta 1979 oglaša nov zvon, zvonik pa so obnovili leta 2007. Na začetku vasi, na kraju, ki ga imenujejo Pri pilu, pa stoji kapelica, ki je najbrž delo kamnoseka Antona Česnika (1814–1898) s Kala.

Cerkev je pravilno orientirana, torej proti vzhodu. Vogali stavbe so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Pred njo stoji lopa, »klonica«. Pravokotna ladja se končuje s tristranskim prezbiterijem. Pročelje se je končevalo z zvončnico z dvema linama, ki jo je spomladi leta 1946 podrla burja. V lopo vstopimo skozi kamnit, polkrožni vhod, ki ga zapirajo nova železna vrata; tla prekrivajo kamnite plošče. Ladja in prezbiterij sestavljata pravokotno enoto, ki se končuje triosminsko. Iz lope stopimo v ladjo skozi kamnit portal s Kristusovim monogramom. Ob vhodu je vgrajen kropilnik. Strop je novejši, iz ladijskega poda. Tla od vhoda do prezbiterija so oblikovana kot nekakšen »hodnik« iz apnenčastih plošč, ob  njegovih straneh pa so položene sivozelene plošče nepravilnih oblik in velikosti. Pred prezbiterijem pa so položene po vsej širini plošče pravilnih oblik. Iz ladje stopimo v prezbiterij skozi polkrožen kamnit slavolok, ki ima v spodnjem delu malce posnete robove. Tla prezbiterija so tlakovana z apnenčastimi klesanci. Prezbiterij je dvopolen in križnorebrasto obokan. Rebra slonijo na kamnitih konzolah, ki so okrašene. V 19. st. so obok prezbiterija poslikali z rastlinsko ornamentiko. Poznobaročni marmornati oltar je posvečen Sv. Trojici. Oltarna menza je okrašena z mnogramom IHS, stiliziranim rastlinjem in geometrijskimi liki. Latinski kratični napis na mizni plošči sporoča, da je oltar dal postaviti leta 1737 košanski župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll. Leta 1870 so ob oltar postavili lesena obhodna loka.

Praznik Sv. Trojice je prva nedelja po Binkoštih. Takrat vaščani praznujejo krajevni praznik, ki ga sami in po drugih vaseh Košanske doline imenujejo »shuod«.

Fotogalerija

Povzeto po:

Dr. Metoda Kemperle: Podružnična cerkev Sv. Trojice nad Čepnom. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII, Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Fotograf Peter Kozin. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 67–68, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].

Božidar Premrl: Cerkev Sv. Trojice nad Čepnom in njena zgodovina. Ob shuodu 30. maja 2010. Ljubljana: samozaložba, 2010 [doslej najbolj natančna analiza te cerkve in njene zgodovine z obsežno bibliografijo in fotografijami].

Dr. Marjan Dolgan