Cerkev sv. Nikolaja na Suhorju

Je pravilno orientirana (proti vzhodu). Do cerkve in pokopališča, ki je ob njej, pridemo po kamnitih stopnicah, na vrhu katerih sta dva kamnita slopa z obeliskoma. Morebitna prva omemba cerkve je iz leta 1526, zamesljivo pa iz leta 1684. Sredi 17. stoletja, pod košanskim župnikom Janezom pl. Rampelijem, so jo predelali. Leta 1726 so ji, po naročilu košanskega župnika Janeza Krstnika pl. Fabrisa in Frayenthölla, prizidali severno zakristijo. Leta 1730 so, verjetno pod vodstvom dolnjekošanskega zidarskega in kamnoseškega mojstra Matija Bitenca, prezidali prezbiterij, ki se končuje ravno. Konec 18. stoletja so podaljšali in povišali cerkveno ladjo ter predelali in na novo obokali njeno notranjščino. Takrat je dobila tudi nekatere prvine, ki kažejo vpliv poznobaročne arhitekture po beneškem zgledu. Leta 1844 so prizidali zvonik, leta 1921 pa južno zakristijo. Leta 1947 je bila ustanovljena župnija, vendar jo že več desetletij upravlja vsakokratni župnik župnije Košana. Zvonik, ki stoji ob zahodni ladijski steni, je oglejskega tipa, vendar je pokrit s čebulasto streho iz kamnitih plošč. V pritličju so kamniti vhodi, skozi katere pridemo do vhoda v cerkev, ki ima obliko kamnitega zgodnjebaročnega portala. Njegovi podboji so kamnoseško okrašeni z ornamentom in rozetami. V friz je vklesan posvetilni napis, Rampelijevo ime in letnica 1654. V južno ladijsko steno sta vzidana dva kamnita baročna okenska okvirja, od katerih je desni kamnoseško okrašen in datiran z letnico 1636. Tudi podboji kamnitega baročnega portala, ki je vzidan v zahodno steno severne zakristije, so kamnoseško okrašeni. V frizu so vklesane začetnice župnika Fabrisa in letnica 1726. Stavba je sezidana iz pravilnih klesancev. V notranjosti ladje, ki je pokrita z zrcalnim obokom, členijo njeno ostenje toskanski pilastri, prav tako tudi prezbiterija. Ladja je razdeljena na  tri pole. Ob straneh osredje pole se vanjo odpirata pilastrski niši. Pevski kor sloni na paru kamnitih osmerokotnih stebrov. Ograja, ki je razčlenjena s pilastri, je okrašena v baročni tradiciji.

V prezbiterij stopimo skozi pilastrski slavolok, katerega okrašene kamnite baze so ostanek starejšega slavoloka iz leta 1730, ki naj bi ga postavil mojster Bitenc. Pod slavolokom so v stopnici vklesane začetnice župnika Fabrisa in letnica 1730. Prezbiterij je banjasto obokan, teme oboka je poznobaročno okrašeno, tudi z reliefom Sv. Duha. Leva zakristija se odpira v prezbiterij v pritličju in nadstropju s parom arkad. Enaki arkadi v pritličju desne zakristije sta zazidani. Pod desno arkado je kamnit pravokoten portal. Okrog leta 1900 so cerkev dekorativno poslikali, v osrednjem okvirju je upodobljen Jezus dobri pastir, v stranskih okvirjih pa angelska glavica z rastlinsko ornamentiko. Veliki oltar sv. Nikolaja iz konca 18. stoletja so v 19. stoletju malce predelali in dopolnili z zidanima obhodnima lokoma. Daritveni oltar je sestavljen iz balustrov stare obhajilne mize. Stranska oltarja iz 19. stoletja, ob slavoloku, kažeta baročno tradicijo. Ob severnem oltarju stoji neoromanska prižnica iz začetka 20. stoletja. Podobe križevega pota so iz 19. stoletja. Pod pevskim korom je vzidan krstilnik s kamnitim podstavkom. Njegov napis sporoča, da je bil izdelan za časa košanskega župnika Jožefa Škerla leta 1794, vzidana kropilnika, tudi pod korom, pa sta iz leta 1957. Sv. Nikolaj ali Miklavž, eden najbolj priljubljenih svetnikov, je živel v 3. in 4. stoletju po Kristusu. Rojen je bil v Grčiji, umrl pa je v Mali Aziji. Bil je zelo darežljiv, zato je z njim povezano decembrsko obdarovanje otrok. Je priprošnjik v različnih stiskah, zavetnik mornarjev, brodarjev in čolnarjev. Goduje 6. decembra. Prvo nedeljo po tem datumu praznujejo vaščani krajevni praznik, »shuod«.

Fotogalerija

Povzeto po: Dr. Metoda Kemperl, Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Suhorju. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 172–175, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].

Dr. Marjan Dolgan