Obdana je s kamnitim zidom in pravilno orientirana (proti vzhodu). K njej pridemo po kamnitih stopnicah s kamnitim portonom, katerega slopa se končujeta z obeliskoma. Sezidali so jo leta 1636. Prvič je omenjena leta 1684. Leta 1733 jo je dal košanski župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll povečati, takrat so najbrž obokali njeno ladjo, leta 1776 pa so prizidali vhodno lopo (»klonico«). Ladja je pravokotna, prezbiterij se končuje triosminsko. Nad pročeljem se dviga zvonik na preslico. V vhodno, banjasto obokano lopo vstopimo na zahodni ali južni strani skozi polkrožna kamnita vhoda; prvi je večji in ima vklesano letnico 1776. Iz lope vstopimo v ladjo skozi kamnit portal, katerega napis sporoča, kdaj je Fabris dal cerkev povečati. Kamnita okenska okvirja na obeh straneh portala sta kamnoseško okrašena z motivoma rozete in bisernika. Z motivoma rozete in palmete pa je na južni strani prezbiterija okrašen okenski okvir, ki ima vklesano letnico 1636. Cerkveni vogali so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Ladja je razdeljena na tri pole in obokana. Ostenje se končuje z venčnim zidcem, ki ga podpirajo konzole. V prezbiterij stopimo skozi kamnit slavolok s posnetimi robovi. Gotska prvina prezbiterija je njegov križorebrasti obok. Veliki oltar sv. Antona Puščavnika je zasnovan kot slavolok. Vsi njegovi deli so likovno okrašeni. Ob vhodu je kamnit kropilnik iz leta 1677. Sv. Anton Puščavnik, ki je živel v 3. in 4. stoletju po Kristusu, je oče meništva, zavetnik menihov in puščavnikov ter živinorejcev, goduje 17. januarja. Prvo nedeljo po tem datumu praznujejo vaščani krajevni praznik, »shuod«.
Povzeto po: Dr. Metoda Kemperl, Podružnična cerkev sv. Antona v Neverkah. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 75–77, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].
Dr. Marjan Dolgan