Je pravilno orientirana (proti vzhodu). Sezidali so jo leta 1705, vhodno lopo (domačini jo imenujejo »klonica«) je morda dal prizidati košanski župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll. Cerkvena ladja je pravokotna, prezbiterij se končuje triosminsko. Nad pročeljem se dviga kamnit zvonik na preslico, ki se končuje s prekinjenim trikotnim čelom in obeliskom. V severozahodni slop vhodne lope je vzidana plošča s Fabrisovimi kraticami in letnico 1739. Iz lope stopimo v ladjo skozi pravokoten kamnit portal, ki je bil postavljen leta 1705. Ob vhodu je vzidan kamnit kropilnik z imenom košanskega župnika Lazarja Rampelija barona Kaiserfelda in letnico 1670, kar priča, da so ga prinesli iz neke druge cerkve košanske župnije. V notranjosti pokriva ladjo raven strop iz leta 1975, ostenje pa se končuje z venčnim zidcem. Leta 1775 so postavili kamnit poznobaročno oltar, ki je, kot celotna cerkev, posvečen sv. Florijanu. Ta mučenec iz 4. stoletja po Kristusu je priprošnjik za pomoč pri požaru in povodnji ter zavetnik gasilcev. Goduje 4. maja. Prvo nedeljo po tem datumu praznujejo vaščani god vaškega zavetnika kot krajevni praznik, ki ga imenujejo »shuód« (knjižno »shod«).
Povzeto po: Dr. Metoda Kemperl, Podružnična cerkev sv. Florijana na Bujah. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 65–67, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].
Dr. Marjan Dolgan