Je pravilno orientirana (proti vzhodu). Do nje pridemo skozi kamnit porton s kovanimi vrati iz leta 1876. Vas je najprej imela cerkev sv. Kancijana, ki je bila odmaknjena od naselja. Leta 1655, za časa košanskega župnika Janeza pl. Rampelija, jo je sezidal dolnjekošanski zidarski in kamnoseški mojster Janez Sever, vendar so jo opustili. Njene kose in dele opreme so prenesli v sedanjo cerkev, ki so jo sezidali okrog leta 1780. Njena ladja je pravokotna, prezbiterij se končuje polkrožno. Ob zahodni ladijski steni stoji zvonik, ki ima na zahodni strani kamnit vhod, nad katerim je vzidana plošča z letnico 1789. Izpod zvonika vstopimo v cerkev skozi kamnit zgodnjebaročni portal, ki so ga prinesli iz cerkve sv. Kancijana. Njegovi podboji so kamnoseško okrašeni, v friz pa je vklesana letnica 1655 in ime župnika Rampelija. Na zahodni strani vodi v zakristijo kamnit, okrašen portal. Notranjost ladje je razdeljena s pilastri v tri pole. Ob straneh osrednje, širše pole se odpirata niši. Zrcalni obok, s katerim je bila ladja prvotno pokrita, so leta 1974 nadomestili z ravnim stropom. Pevski kor sloni na kamnitih stebrih. Skozi pilastrski slavolok stopimo v prezbiterij, ki je razčlenjen s pilastri. Leta 1873 je Štefan Šubic naslikal v ladijskih nišah neoklasicistična strebrna nastavka za stranska oltarja Device Marije in sv. Jožefa. Na obeh oltarjih je upodobljenih več svetnic in svetnikov. V začetku 19. stoletja so izdelali veliki, marmornati oltar sv. Antona Padovanskega v baročni tradiciji. Njegov podstavek iz leta 1692 so najbrž prinesli iz stare cerkve. Obhodna loka ob oltarju sta okrašena. Ob slavoločni steni stojita stranska oltarja sv. Kancijana in sv. Frančiška Ksaverja iz leta 1781. V kamnita podstavka, prinesena iz stare cerkve, so vklesane začetnice košanskega župnika Janeza Krstnika pl. Fabrisa in Frayenthölla in letnica 1735. Razpelo s Križanim, ki visi ob slavoloku, je iz 19. stoletja, misijonsko razpelo s Križanim v ladji pa iz leta 1901. Kamnita kropilnika pod pevskim korom sta iz 17. stoletja, kropilnik v steni zakristije z letnico 1647, pa so najbrž prinesli iz prvotne cerkve. Sv. Anton Padovanski, redovnik in cerkveni učitelj, ki je živel v 13. stoletju, je bil Portugalec. Po burnem dogajanju se je znašel v Italiji, kjer je deloval kot izjemen pridigar in umrl v Padovi, kjer je pokopan. Ko je bil v Gorici, je dal pobudo za ustanovitev samostana manjših bratov v Ljubljani. Je priprošnjik pri iskanju izgubljenih stvari, brodolomu in vojnih stiskah ter zavetnik otrok, žensk, zaljubljencev, zakoncev, revežev in popotnikov. Goduje 13. junija. Prvo nedeljo po tem datumu praznujejo vaščani krajevni praznik, »shuod«.
Povzeto po: Dr. Metoda Kemperl, Podružnična cerkev sv. Antona Padovanskega na Ostrožnem Brdu. V: Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper VIII. Dekanija Postojna 1–2. Uredil Luka Vidmar. Celje: Celjska Mohorjeva družba 2006, str. 176–178, 229–236 [z bibliografijo in fotografijo].
Dr. Marjan Dolgan